logo_s

Obvestila Natisni E-pošta

 

 

SPREMEMBA VIŠINE PAVŠALNEGA PRISPEVKA ZZZS

S 1.1.2014 se spremeni višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v primeru poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Novi znesek znaša 4,58 € na realizirano napotnico na mesec. 

 

Na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morajo prispevek plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti/dijaki opravljajo delo.

Prispevek se plačuje mesečno, in sicer neodvisno od števila napotnic v mesecu ali dejstva, da je ena napotnica izdana za več mesecev. Študentski servis Maribor za vse poslovne partnerje, ki jim po pogodbi opravi vse potrebno za prijavo, odjavo in plačilo pavšalnega prispevka, deluje v skladu z zakonom in novimi pojasnili DURS.


POJASNILO DURS O PLAČEVANJU PRISPEVKA ZA POŠKODBE PRI DELU

S 6.3.09 je Davčna uprava RS izdala novo pojasnilo o plačevanju prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po noveli ZZVZZ-K. Prispevek se plačuje mesečno, in sicer neodvisno od števila napotnic v mesecu ali dejstva, da je ena napotnica izdana za več mesecev.

Pojasnilo DURS, št. 42150-13/2009, 6.3.2009

Študentski servis Maribor za vse poslovne partnerje, ki jim po pogodbi opravi vse potrebno za prijavo, odjavo in plačilo pavšalnega prispevka, deluje v skladu z zakonom in novimi pojasnili DURS. 

 
NOVELA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU JE ŠTUDENTOM, STAREJŠIM OD 26 LET, ODVZELA DOSEDANJO PRAVICO DO OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
12. člen

V 22. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.".

Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25.07.2008

Spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določajo, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Novela zakona je začela veljati sredi julija. Študenti si bodo tako morali obvezno zdravstveno zavarovanje kriti sami. Za osebe brez kakršnih koli dohodkov obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14 EUR, dodatno zdravstveno zavarovanje pa pribljižno 22 EUR mesečno.

na vrh


TUDI ŠTUDENTOM JE TREBA PLAČATI POLURNI ODMOR

Povzetek članka objavljenega 11. januarja 2008 v FINANCAH, št.7

V članku odgovarjajo na vprašanje katera interpretacija 214. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je pravilna. Na eni strani interpretacija zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da je študent glede pravice do odmora izenačen z zaposlitvenim delavcem in praksa, ki kaže da nekateri delodajalci študentom ne priznavajo pravice do plačanega 30-minutnega odmora.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 214. členu določa, da se tudi za študente uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let, ter o odškodninski odgovornosti. Glede na to, da 154. člen, ki določa pravico delavca do 30-minutnega plačanega odmora med delovnim časom, sodi v podpoglavje Odmori in počitki, mora delodajalec tudi študentom, ki delajo polni delovni čas, priznati pravico do 30-minutnega plačanega odmora med delovnim časom.  Če študent dela krajši delovni čas od osmih ur (vendar najmanj štiri ure na dan), ima pravico do plačanega odmora le v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Nadzor nad izvajanjem navedenih določb v zvezi z delom študentov opravlja inšpekcija za delo. Delodajalca, ki omogoči delo študentov v nasprotju z 214. členom ZDR, se lahko kaznuje z globo od 3 do 20 tisoč evrov.

na vrh


 MINIMALNA STOPNJA IZOBRAZBE ZA DELO V TRGOVINI  

Januarja 2010 je bil sprejet nov Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 4/2010)

Povezava na Uradni list

Skladno s spremembami pravilnika izpolnjuje

  • pogoje za prodajalca:
    - oseba, ki ima zaključeno najmanj srednjo poklicno izobrazbo (IV. raven zahtevnosti),

  • za trgovskega poslovodjo:
    - oseba, ki ima zaključeno najmanj srednjo strokovno izobrazbo ali splošno srednjo  izobrazbo (V. raven zahtevnosti).

na vrh


ŠTUDENTSKA OLAJŠAVA V CELOTI NE GLEDE NA ČAS TRAJANJA STATUSA

Pojasnilo DURS, št. 4210-322/2007, 14. 9. 2007
(Študentom in dijakom, ki izpolnjujejo pogoje  glede statusa, starosti in časa vpisa je priznana študentska olajšava v višini 2800 eur ne glede na višino dohodkov, doseženih v posameznem letu, in ne glede na čas izpolnjevanja pogojev. To obenem pomeni, da je študentu oz. dijaku, ki sredi leta izgubi status, priznana celotna oljašava in ne samo sorazmerni del kot je bilo to prejšna leta)

Davčni zavezanec sprašuje, kako je z obdavčitvijo študentskega dela v primeru, če se mu status prekine sredi leta. Zanima ga, ali tudi v tem primeru velja omejitev zaslužka v višini 5.800 evrov letno ali pa se ta znesek upošteva glede na število mesecev, ko je imel status študenta.

V skladu z določbo tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona (to je 2.800 evrov). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Iz citirane določbe izhaja, da se zavezancu, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje glede statusa, starosti in časa vpisa (za tiste starejše od 26 let), prizna olajšava v višini 2.800 evrov, ne glede na višino dohodkov doseženih v posameznem letu. ZDoh-2, ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2007, v zvezi s študentskim delom namreč prinaša novost, in sicer, da olajšava za t. i. študentsko delo (posebna osebna olajšava) ni več pogojena z višino doseženega dohodka (prej 1.600.000 tolarjev letno).


na vrh 


SPREMENJEN IN DOPOLNJEN PRAVILNIK O ŠTIPENDIRANJU

V Uradnem listu št. 80, 28.7.2006, so objavljene nove spremembe glede štipendiranja dijakov in studentov.

Za več informacij kliknite SPREMEMBE 

na vrh



POJASNILA DURS

1.) Pojasnilo DURS, št. 4210-308/2007, 2. 8. 2007
(za zaslužke, ki so izplačani po izteku statusa študenta/dijaka se ne odvaja akontacija dohodnine)

Zavezanec sprašuje, kako naj nekdanji študentski servis (ki je po 10 letih delovanja kot koncesionar Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prenehal s to dejavnostjo) nekdanjim študentom nakaže zaslužek, ki izvira iz študentskih napotnic iz leta 2005. To so zaslužki, ki jih je nekdanji študentski servis prejel od dolžnika po pozitivno rešenem sodnem postopku. Iz opisanega primera izhaja, da bodo zaslužki na podlagi študentskih napotnic, izdanih za študentsko delo v letu 2005, izplačani v letu 2007, pri čemer pa so prejemniki teh zaslužkov nekdanji študenti (torej ob izplačilu nimajo več statusa študenta). V zvezi s tem pojasnjujemo:

Izplačevalec navedenih zaslužkov, ki je plačnik davka (tudi če gre za izplačevalca, ki ob izplačilu nima več veljavne koncesije za opravljanje dejavnosti posredovanja študentskega dela), mora ob teh izplačilih upoštevati veljavne določbe glede akontacije dohodnine od dohodkov za delo, opravljeno na podlagi študentskih napotnic. Če se izplačani zaslužki nanašajo na opravljeno študentsko delo v času, ko je prejemnik glede starosti in statusa izpolnjeval pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06), se akontacija dohodnine od tako izplačanega dohodka skladno z enajstim odstavkom 127. člena tega zakona ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 evrov. Če pa gre za izplačane zaslužke nekdanjim študentom, ki med opravljanjem dela niso izpolnjevali pogojev za priznanje omenjene posebne (študentske) olajšave, pa mora plačnik davka akontacijo dohodnine izračunati in plačati po stopnji 25 odstotkov (deveti odstavek 127. člena ZDoh-2). Upoštevaje navedeno pravilo (t. j. upoštevanje pogojev za priznanje študentske olajšave med opravljanjem dela na podlagi študentske napotnice, tudi če je zaslužek za to delo izplačan v času, ko prejemnik zaslužka teh pogojev ne izpolnjuje več) bo izplačevalec upošteval tudi kot zavezanec za dajanje podatkov po 337. členu Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06). V okviru tega poročanja bodo podatki o študentskih zaslužkih za delo, ki ga je prejemnik opravil med izpolnjevanjem pogojev za študentsko olajšavo, poslani ločeno od podatkov o študentskih zaslužkih za delo, opravljeno v času, ko prejemnik ni izpolnjeval pogojev za študentsko olajšavo.

na vrh


2.)  Pojasnilo DURS, št. 4210-409/2007, 23. 10. 2007


Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v več členih kot pogoj za priznanje olajšave določa starostno mejo, in sicer:


1. Po določbi drugega odstavka 112. člena se rezidentu po dopolnjenem 65. letu starosti prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.205 evrov.


2. Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona (to je 2.800 evrov). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa (tretji odstavek 113. člena).


3. Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje otrok do 18. leta starosti (drugi odstavek 115. člena), v skladu s tretjim odstavkom istega člena pa tudi otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in razen družinske pokojnine ter dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja nima dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Za vzdrževanega družinskega člana velja tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in to največ za šest let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za štiri leta od dneva vpisa na podiplomski študij.


4. Ne glede na tretji odstavek 115. člena se v skladu s šestim odstavkom istega člena za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi otrok, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, po 26 letu starosti pa, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Obdobje, v katerem se otrok šteje za vzdrževanega družinskega člana, se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo. Vsebinsko podobno določilo vsebuje tudi četrti odstavek 114. člena, pri čemer je kot pogoj za priznanje olajšave določena dopolnitev 18. oziroma 26. leta starosti.


V zvezi z zgoraj naštetim se zastavlja vprašanje, kako pri odmeri dohodnine na letni ravni upoštevati dopolnitev z zakonom določene starosti kot pogoj za priznanje olajšave.


Za priznavanje tako imenovane seniorske olajšave že od uveljavitve prvega zakona o dohodnini velja, da se pri odmeri dohodnine na letni ravni olajšava prizna vsem zavezancem, ki so v letu, za katerega se odmerja dohodnina, dopolnili starost 65 let. To trenutno pomeni, da se vsakemu zavezancu, ki je (bo) v letu 2007 dosegel starost 65 let, prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.205 evrov, ne glede na to, kdaj v letu je to starost dosegel. Enako velja tudi pri izpolnjevanja pogoja starosti 18 let za vzdrževane otroke. V skladu z navodili za izpolnjevanje obrazca napovedi za odmero dohodnine za leto 2007 (enako tudi za leto 2006 in 2005) se otroka, ki je v letu 2007 dopolnil 18 let, vpiše v napoved z oznako A1, ne glede na to, v katerem mesecu leta je otrok to starost dopolnil.


Menimo, da je treba tudi v drugih primerih, ko zakon kot pogoj za priznanje olajšave določa starostno mejo, dopolnitev ali preseganje določene starosti upoštevati na letni ravni. To pomeni, da se olajšava po tretjem odstavku 113. člena prizna osebi, ki se je vpisala na študij v letu, ko je dopolnila starost 26 let, ne glede na to, da je ob samem vpisu dejansko že starejša od 26 let (starost 26 let je na primer dopolnila v mesecu juniju, na študij pa se je vpisala septembra).


S tem pojasnilom preklicujemo odgovor na prvo vprašanje v Pojasnilu DURS št. 4210-136/2007 z dne 28. 3. 2007.

 

na vrh

 


IZREDNI DIJAKI NE PLAČUJEJO AKONTACIJE DOHODNINE! 

 Pojasnilo DURS, št. 4210-168/2007, 11. 5. 2007 Osebam, ki dosegajo dohodke z napotnico pooblaščene organizacije za posredovanje dela za dijake in študente, se pod pogoji iz tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) prizna posebna olajšava. Med drugim je v tej določbi naveden tudi pogoj, da ima oseba status dijaka ali študenta. Glede na tako zakonsko določbo se osebam, ki skladno s 1. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1; v nadaljnjem besedilu: ZIO) pri izobraževanju po programih izobraževanja odraslih nimajo statusa učenca, dijaka ali študenta, posebna olajšava ne prizna.

Glede na navedeno stališče pa so se na Davčno upravo RS obrnili zavezanci z vprašanjem o upravičenosti priznavanja posebne olajšave t. i. izrednim dijakom, ki se sicer šolajo v okviru programov izobraževanja odraslih, vendar pa gre za šolanje po izrednih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06; v nadaljnjem besedilu: ZPSI-1). Zato smo se z vprašanjem, ali imajo status dijaka tudi osebe, ki se izredno izobražujejo po ZPSI-1, obrnili na Ministrstvo za šolstvo in šport.

Navedeno ministrstvo je v odgovoru št. 6036-22/2007 z dne 20. 4. 2007 pojasnilo, da ima status dijaka vsak, ki se vpiše v šolo, da bi se izobraževal po izobraževalnih programih za pridobitev poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe.

Iz pojasnila Ministrstva za šolstvo in šport izhaja, da imajo status dijaka tudi tiste osebe, ki se za pridobitev poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe šolajo po izrednih programih, ki so organizirani v okviru programov izobraževanja odraslih. Če te osebe dosegajo dohodke z napotnico pooblaščene organizacije za posredovanje dela za dijake in študente, se jim zato prizna posebna olajšava iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2.

na vrh


OSNOVNOŠOLCI POZOR!

 

Osebe, ki so  zaključile osnovno šolo v tekočem šolskem letu, lahko že v času počitnic opravljajo delo na podlagi napotnice, vendar samo v primeru, če so dopolnile 15 let in če bodo pridobile status dijaka ob začetku novega šolskega leta, kar bodo dokazale z potrdilom o vpisu v srednjo šolo ( nova pojasnila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 02.07.2007).  

na vrh


IZREDNI DIJAKI STAREJŠI OD 26 LET

Na podlagi 6.b člena ZZZPB-F (Ul. št. 79, 27.7.2006) smejo preko napotnice študentskega servisa delati tudi udeleženci izobraževanja odraslih, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti (koledarsko leto).

na vrh


PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI

Tako naše člane kot poslovne partnerje želimo seznanili s stališčem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede opravljanja preventivnih zdravstvenih pregledov za delavce (študente, dijake);

V primeru, da je dijak oz. študent razporejen na tako delo oz. delovno mesto (enostavno, nezahtevno, nenevarno, ipd.), za katerega je iz ocene tveganja razvidno, da nima tveganj, ki bi zahtevala druge usmerjene preglede (6/6. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev(Ur.l.RS, št. 87/02)) in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju (6/7. člen tega pravilnika), je potreben zdravniški pregled v obsegu, ki ga zajemajo točke 6/1 do 6/5 istega pravilnika in ki ga opravi pooblaščeni zdravnik delodajalca ali drugi specialist medicine dela.
V tem primeru zato zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijak oz. študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let (za študente velja do 60 mesecev star vpis zdravnika v indeks študenta o preventivnem zdravstvenem pregledu).
V primeru, da pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev specifičnim tveganjem pri delu, mora delodajalec, ki nudi delo delavcu (dijaku,študentu) zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena tega pravilnika pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih na podlagi priloge k temu pravilniku določa izjava o varnosti za konkretno delovno mesto.
Delodajalec mora od izvajalca dela (dijaka oz. študenta) pridobi original tega dokumenta in ga hraniti za čas izvajanja dela. Po zaključku dela lahko original vrne izvajalcu dela ter za morebitne nadaljnje potrebe hrani fotokopijo.

Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi na 02/22-90-926 ali 02/22-90-927.

na vrh


VARSTVO PRI DELU

Ena od obveznosti delodajalca je tudi ta, da mora delavce (dijake, študente) obveščati o varnem delu ter jih s tem v zvezi seznaniti o vrstah nevarnosti na posameznih delovnih mestih ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Prav tako jih mora usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta, izvaja se po posebnem programu, izvajalec pa je lahko strokovna oseba delodajalca (8. in 9. člen ZVZD) ali ustrezni (dovoljenje za delo MDDSZ) zunanji strokovni delavec ali zunanja strokovna služba ob sodelovanju ustreznih odgovornih oseb delodajalca.

To usposabljanje je po vsebini in obsegu odvisno od zahtevnosti delovnega mesta oziroma del, ki se izvajajo. Za primer zelo enostavnih in nenevarnih del je usposabljanje manj zahtevno, nanaša pa se predvsem na splošne zahteve s področja varnosti in zdravja pri delu (npr. temeljna načela varnosti in zdravja pri delu, obveznosti in odgovornosti delodajalca in delavca,...) ter morebitne sicer manjše nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu. Kako in kje bo delodajalec to izvedel je odvisno od okoliščin, ocenjujemo pa, da bi zadostoval časovni obseg takega usposabljanja od ene do dveh ur. Usposabljanje mora biti pisno evidentirano (npr. kdo ga je izvedel, program, kdaj in kje je bilo izvedeno, časovni obseg,...), koliko časa bo veljalo pa določi sam delodajalec.

Pripomniti velja tudi, da je velika večina obveznosti neodvisna od časa trajanja določene dejavnosti. Tako npr. mora delavec imeti opravljen zdravniški pregled za delo na višini in uporabljati vso predpisano osebno in drugo varovalno opremo tudi, če gre samo 1x na leto opravljati delo na npr. več metrov visoko streho, imeti mora veljavno vozniško dovoljenje tudi, če bo samo 1x peljal npr. osebni avto iz Postojne v Ljubljano, usposobljen mora biti za ravnanje z nevarnimi snovmi, če tudi bo imel z njimi opravka samo v izjemnih primerih itd. Tudi nekatere dejavnosti, npr. omenjeno "razlaganje in skladiščenje", če tudi ne traja daljše časovno obdobje, so lahko precej tvegane (glej Pravilnik o ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS, št. 30/00), Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Ur.l. RS, št. 33/01),...), če tudi na prvi pogled ne kaže tako.

na vrh

 

Advertisement
Advertisement
Advertisement
Advertisement